Tanjina porodna zgodba

Tretji porod – doma

Moje delo je pred leti vključevalo vsebine s področja nosečnosti, poroda in zgodnjega razvoja. Na strokovnih izobraževanjih sem izvedela, da je porod na domu z usposobljeno babico in ob primerni oddaljenosti od porodnišnice varen, poleg tega pa ima veliko prednosti. Žal pri prvih dveh porodih še ni bilo slovenskih samostojnih babic. 

Tretja nosečnost.

Tokrat sem želela roditi doma predvsem zato, da bi otroka (7 in 9 let) lahko bila prisotna ob rojstvu in ker sem se lahko zanesla na moževo podporo.  Nekje na sredi nosečnosti sem začela iskati samostojno babico. Presenetilo me je skromno število. Izbira ni bila težka, saj sem za Jasno izvedela že pred leti na izobraževanju, kjer je bila predstavljena knjiga za otroke o spremembah v nosečnosti in porodu – Riba s čokolado, ki jo je Jasna prevedla. 

Na predporodnih obiskih je Jasna spremljala moje počutje, opravljala meritve, svetovala, in še druga, kar vključuje babiški pregled, predvsem pa sva se spoznavali, povezali. Spoznala sta ju tudi otroka in hitro ugotovila, da dela »naša« babica tudi tisto, kar dela babica Lea v knjigi (Riba s čokolado). Poleg tega pa sta se pripravljala na porod z gledanjem posnetkov porodov na domu – ti posnetki so nežni, mirni, prikazano je, kako prisotni nudijo podporo mamici… 

Na prvem srečanju mi je Jasna povedala, da bom najverjetneje rodila na ta in ta dan (dva dni pred polno luno). Jaz sem bila prepričana, da bom rodila veliko prej zaradi počutja, velikega trebuha in izkušnje, da sem oba otroka rodila prej. Pa je obveljal točno Jasnin/lunin termin. 

Na dan D sem med vožnjo v avtomobilu začutila močan pritisk v trebuhu, pok in zalila me je voda. Pred tem sem kakšno uro čutila rahle, a redne pritiske. Jasni sem poslala sms. Poklicala me je. Čutila sem, da se je začelo že pravo dogajanje, čeprav izkušnje z razpokom mehurja pred tem še nisem imela. Ko je prispela z vsemi svojimi ogromnimi kovčki, smo najprej jedli kosilo. Kako je teknila goveja juha! Ko sem začutila pritisk, sem se vstala in sprehodila. 

Po kosilu je sledil babiški pregled. Ker pritiski (popadki) niso bili močni in redni, je bilo težko oceniti kako daleč sem. Vprašala je, če me lahko notranje pregleda, s čimer sem se strinjala. 1 ali 2 cm. Predlagala je, da sama odide na sprehod, jaz pa se grem uležit, zavit v tople odeje in osredotočit nase. Jaz, da bi se ulegla!? Razložila mi je, zakaj bo otročkovo premikanje po porodnem kanalu v tem primeru učinkovitejše (glede na lego otročka in maternice). 

Pa sem poskusila. Uh, hitro sem čutila razliko, predvsem v intenzivnosti pritiskov. Mož je bil prisoten, kmalu pa so se vrnili tudi Jasna in otroka, ki sta se šla ven igrati. Jasna mi je masirala podplate. Večkrat sem odšla na stranišče, ker me je tiščalo na vodo. Med pritiski sem stiskala moževo roko in nogo. Hčera je imela nalogo, da je redno beležila začetek pritiska. Sinu smo dali fotoaparat, a ga pozabili naučiti, da sname pokrov. Pa je Jasna to hitro uredila. Ko sem začutila močno potiskanje navzdol, sem se dvignila in objemajoč moža ostala pokonci tako do konca. Jasna je z mirnimi besedami usmerjala mojo pozornost na telo in na umirjeno dihanje. 

Hči je začela snemati. Najprej se je porodila glavica in tako ostala do naslednjega potiska. Sin je ves navdušen razlagal, da že vidi glavico. Potem se je porodila polovica trupa, čez nekaj sekund (tako razlaga sin) pa ves dojenček. Ker smo ga hitro dali meni na gole prsi in ga pokrili, zavili s toplimi brisačami, kar nekaj časa nismo vedeli spola. Posteljica se ni kmalu porodila, saj smo čakali, da čutim potisk. Kasneje je popkovino prerezala hčera, ko je bila ta povsem bela, brez krvi. Po natančnem pregledu posteljice, so jo mož in otroka odtisnili na papir. Jasna je redno spremljala temperaturo dojenčice (še eno punco imamo!) in krvavitev. Po prvem dojenju jo je stehtala, izmerila, uredila popek in oblekla. Jaz sem se šla stuširat. Jasna je s sabo prinesla tudi poporodni pas in mi ga namestila okoli trebuha. Po šestih skupnih urah smo se poslovili. 

Če sem nekako vedela, kaj pričakovati od babice med porodom, pa me je povsem presenetila poporodna oskrba. Prišla je trikrat. Vsakič je opravila pregled hčere in mene, mi dolgo časa masirala trebuh, opazovala dojenje in svetovala (čeprav sem dvakrat uspešno dojila, je bilo v tretje kar izziv) in z laserjem celila razpoko na bradavici. Hčeri je dala oralno obliko K vitamina in ji po 72 urah vzela iz pete kri zaradi preiskav na presnovne bolezni.  Predvsem pa si je vzela čas in bila ob meni. Domače je tudi pripravila na moja možna čustvena nihanja.  

Porod doma z babico bi priporočala vsaki, ki jo misel na to ne straši (torej bi se doma med rojevanjem počutila sproščeno) in ki vsaj malo zaupa svojemu telesu, da to zmore. Velik plus pri babici Jasni je bil ravno to, da ni nikoli podvomila vame. Priporočala bi jo tistim porodnicam, ki si želijo aktivno babico, ki svetuje in predlaga (same pa se nato odločijo ali bodo temu sledile), hkrati pa tiho spremlja potek in ne moti dogajanja z odvečnim govorjenjem. 

Staršem, ki dvomijo ali bi dovolili sorojencem prisostvovati, lahko povemo, da je naša izkušnja nadvse pozitivna. Če si je brat želel malega bratca, je uro po prihodu sestrice na svet izjavil, da misli, da je boljše, da je dobil sestro. Od takrat je »zaljubljen« v njo. Ponosno gleda svoje slike poroda v fotoknjigi. Podobno je z veliko sestro. Najverjetneje tudi sorojence, če so prisotni pri porodu, preplavi oksitocin. Poleg tega pa imata velika dva otroka sedaj čisto »popačeno« predstavo o porodih – in ta se ne sklada s predstavo, ki jo ima večina ljudi. Včasih namreč kdo zaskrbljeno vpraša, kako sta vse doživela otroka, ker sta me videla tako nebogljeno. Ne pomislijo pa, da sta me videla ravno nasprotno – kako močna sem bila!  

Po poporodnih obiskih Jasne sem razmišljala, da se za porod doma ne bo odločalo veliko žensk, lahko pa bi se odločile za svojo babico po porodu. Četudi mamica rodi v porodnišnici, je oskrba, ki jo nudi samostojna babica nato na domu, zelo pomembna za čimprejšnje okrevanje, vzpostavitev dojenja in uspešno povezovanje mame z otročkom.

Jasna, hvala, ker si prispevala k naši čudoviti izkušnji!

Tanja J.