Urškina porodna zgodba

Urškina porodna zgodba

Že prvikrat sem želela roditi doma v spremstvu babice Jasne. Žal se ni izšlo zato, ker po tem, ko mi je odtekla voda, nisem dobila svojih naravnih popadkov in je bil potreben transfer v porodnišnico. Porod mi je zaradi umetnih popadkov in zaradi odnosa, ki sem ga bila deležna v porodnišnici, ostal v slabem spominu.Pri drugem porodu se mi je želja uresničila – rodila sem doma v mirnem, sproščenem vzdušju. Počutila sem se varno. Tekom poroda sem se lahko prosto gibala in klepetala, obvezno sem morala tudi nekaj pojesti in popiti po naročilu babice, topli obkladki pa so popadke tudi zelo ublažili.Sicer ne vem, v kolikšni meri vpliva potek poroda na dojenčkovo življenje, vendar pa s partnerjem ugotavljava, da se je drugorojenka že nekaj tednov po porodu pričela smehljati, prvorojenka pa se je prvič nasmehnila šele po nekaj mesecih. Ni vseeno, kako in kje se otrok, pa tudi mama in celotna družina, rodi. Zato tudi v bodoče nameravam roditi doma.

Urška V.